Search
  • Katja fistrič

Povezanost med umom, možgani in okoljem

Interpersonalen nevrobiološki vidik odnosa


Ideja povezanosti med umom, možgani in širšim okoljem ni nova. Starodavne zdravilne tehnike poudarjajo povezavo med umom in telesom. Hipokrat, oče zahodne medicine je zagovarjal idejo, da je dobro zdravje odvisno od ravnovesja med umom, telesom in okoljem. Nekje do leta 1800 so ljudje verjeli, da so čustva povezana s pojavom bolezni in zdravniki so priporočali veliko počitka ter sproščujoče počitnice v naravi. Postopoma je vloga čustev izgubljala na veljali, saj so v ospredje prišla nova odkritja o bakterijah, bacilih in virusih. Vzrok bolezni so iskali v konkretnih fizičnih vzrokih, jih zdravili z antibiotiki, povezanost uma in telesa pa je stopila v odzadje.

Danes je povezava med umom in telesom splošno sprejeta. V zadnjih 20-ih letih je na voljo dovolj dokazov o tem, kako čustveni, mentalni, socialni, vedenjski faktorji lahko direktno vplivajo na naše zdravje in kako lahko z različnimi tehnikami, kot sta npr. meditacija in joga, izboljšamo naše zdravje.

Relacijska perspektiva se je začela razvijati vzporedno s sistemskim vidikom. V 70-ih so se začele pojavljati študije, ki so potrjevale, da tesne socialne vezi med ljudmi krepijo mentalno zdravje in vsesplošno počutje (Gottlieb et al. 2000, 5). V 80-ih pa so se raziskovalci že osredotočali na partnerske odnose ter opozarjali na dejstvo, da zdravi in konstruktivni odnosi, kjer obstaja pozitivna zmožnost uravnavanja čustev, bistveno prispevajo k mentalnemu in fizičnemu zdravju posameznikov (Haase et al. 2016, 1-11; Bloch, Haase in Levenson 2014, 130-140). Desetletje možganov je obrodilo ogromno novih informacij na področju nevrobiološkega odzadja odnosov in avtorji kot Shore, Damasio, Panksepp, LeDoux, Siegel in drugi, so veliko doprinesli k pogledu na odnos, kot ga poznamo danes.

Daniel Siegel, v okviru interpersonalne nevrobiologije[1], odnos postavi v interaktivno matrico med možgani in umom.


Slika Trije aspekti toka energije in informacij, medsebojna povezanost med umom, možgani in odnosi (Siegel 2015, 8).


Možgani, um in odnosi niso trije različni elementi, ampak trije aspekti ene realnosti – tok energije in informacij. Um je v vlogi regulatorja, uravnava pretok energije in informacij, ki se pretakajo znotraj odnosa, možgani pa preko fizičnih mehanizmov omogočijo pretok energije in informacij v celotno telo (Siegel 2015, 7; Bergemann et al. 2013, 137).

Torej kaj pravzaprav je odnos? Na najosnovnejšem nivoju obsega deljenje energije in informacij med dvema posameznikoma (Siegel in Shahmoon-Shanok 2010, 8-9).

Pretok energije lahko merimo na znanstven način. Za različne oblike energije poznamo različne načine merjenja; s funkcijsko magnetno resonanco spremljamo aktivnost možganov oz. pretok krvi v različnih delih možganov, elektroencefalogram ocenjuje električno aktivnost možganov, ki jo meri s pomočjo postavljenih elektrod na glavi.

Informacije pa so sestavljene iz »vrtinca energije«, ki ima simboličen pomen. Če ne razumemo grščine, beseda Glyka Nera nima nobenega pomena, je samo skupek besed. Če pa pobrskamo po spletu, ugotovimo da besedo lahko prevedemo kot »sladka voda« in je ime plaže na Kreti. Tako pretok energije v obliki vzorca g-l-y-k-a-n-e-r-a dobi simboličen pomen.

Možgani, um in odnosi so medsebojno prepleteni in tvorijo sistem. Lastnost vsakega sistema je ponavljanje oz. vzdrževanje ravnovesja, kar v našem primeru pomeni, da odnosi in možgani oblikujejo um ter da um oblikuje odnose in možgane. Gre za močno sporočilo, ki ga Siegel predaja v svoji knjigi The Developing Mind (2015), kjer poskuša na znanstven način razložiti subjektivno naravo človeških odnosov. Pojasnjuje, da lahko možgane, um in odnose namenoma (zavedno) usmerimo proti zdravju (mentalno=čustveno=fizično). Tako vidimo globje, kako se um razvija, možgani spreminjajo in odnosi rastejo skozi čas.


---

  1. [1] Daniel Siegel, The Developing Mind (New York, The Guildford Press, 2015), 1-9. Področje interpersonalne nevrobiologije zaobjema vse od naših najglobjih relacijskih povezav do sinaptičnih povezav, od moči družine in kulture do molekularne ravni našega obstoja. Interpersonalna nevrobiologija ni področje nevroznanosti, ampak intregrira dognanja različnih strok, predvsem pa preučuje samo narava tega, kaj pomeni biti človeško bitje. Temelji na znanosti ter skuša ponuditi vpogled v medsebojne povezave med našimi možgani, umom in odnosi. Še več, poskuša razložiti našo povezanost ne samo v interpersonalnih odnosih, ampak tudi povezanost z vsemi živimi bitji in planetom.

Viri in literatura

Emotions and Health. 2008. Medline Plus 3:4.

Gottlieb, Benjamin H., Lynn Underwood Gordon, Sheldon Cohen in Institute Fetzer. 2000. Social Support Measurement and Intervention : A Guide for Health and Social Scientists. Oxford: Oxford University Press.

Haase, Claudia M., Sarah Holley, Lian Bloch, Alice Verstaen in Robert W. Levenson. 2016. Interpersonal Emotional Behaviors and Physical Health: A 20-Year Longitudinal Study of Long-Term Married Couples. Emotion.

Siegel, Daniel J. 2015. The Developing Mind. 2 vols. Zv. second edition, How Relationships and the Brain Interact to Shape Who We Are. New York: The Guilford Press.

Siegel, Daniel J., in Rebecca Shahmoon-Shanok. 2010. Reflective communication. Cultivating Mindsight through Nurturing Relationships. Zero to Three:6-14.

31 views0 comments

Recent Posts

See All