Tako v naravi kot pri človeku, se kreativni proces odvije v zaporednih fazah, ki so si med sabo precej podobne. Mnogo ljudi jemlje kreativni proces kot niz umetno zastavljenih zaporednih korakov, katere je potrebno dobro premisliti in podkrepiti z razumom, saj nas bo ta s trdim delom pripeljal do željenega cilja. Ste se kdaj vprašali, ali naš takšen način razmišljanja in delovanja, mogoče oropa usklajenosti s samim sabo in z naravo?
Kaj sploh pomeni biti usklajen sam s sabo in z naravo in kako je vse to sploh povezano z našim notranjim kreativnim procesom?
Valovanja narave se ne da ustaviti, teče naravno in diha z matematično natančnostjo. Pojavi se vprašanje, kje v valovanju življenja se nahaja današnji človek, v kolikšni meri naj sledi temu valovanju in v kolikšni meri naj ga vodi razum? Govorimo o razmerju med prepuščanjem toku življenja in med našim aktivnim načrtovanjem, utemeljenim v (raz)umu. Govorimo o razmerju našega zaupanja v neznano in zaletavega delovanja. Morebiti lahko odgovor na to vprašanje razmerja iščemo v naravi, ki vedno teži k ravnovesju sil moškega in ženskega principa. Če moški princip predstavlja akcijo (jesen) in žetje sadov (poletje), ženski princip predstavlja zorenje ideje (zima) in rojstvo ideje (pomlad). Lahko bi rekli, da je današnji tempo življenja naravnan predvsem na moški princip delovanja, ki vključuje aktivno podporo uma in fizičnega
delovanja. Ženski princip v kreativnem procesu, je v primerjavi z moškim pasiven, vendar samo navidezno. Ne potrebuje aktivno delovanje uma, ta »počiva« in na ta način podpira delovanje sil v tem delu procesa. Pojavi se vprašanje, kakšne sile so še na delu v našem kreativnem procesu?
Človek je kompleksno bitje, multidimenzionalna celota, ki ga sestavlja fizično telo, njegov energijski dvojnik (eterično telo), srce (čustva), um in zavedanje. Vsaka izmed naštetih dimenzij, je ob svojem času prisotna pri procesu kreacije. Če se sprašujete, zakaj morebiti pri vas kreativni proces ne »steče«, si lahko v nadaljevanju preberete o povezanosti ritmov narave in fazah notranjega psihološkega procesa posameznika ter ugotovite, s katerim delom procesa niste usklajeni. Še posebej zanimiva je zima, mogoče jo zato mnogi ne marajo?
JESEN (telo, sejanje, akcija)
Jeseni pripravljamo zemljo za ponovni cikel žetve. Zemlja je očiščena starih korenih in kamenja, po potrebi tudi pognojena in pripravljena za nova semena.
V človekovem kreativnem ciklu, je jesen čas priprave fizičnega telesa na nove izzive. Pomembno je očistiti telo in ga sprostiti, da postane pretočno in odprto za nove informacije.
Smiselno je tudi pripraviti prostor za delo. Organizirati delovni prostor, pospraviti mizo in jo pripraviti kot oltar – posvečen prostor, odprt za nove ideje, ki pritekajo iz kreativnega notranjega vrelca.
Um naj bi v času jeseni podpiral fizično telo na način, da upošteva modrost telesa in ga pomaga prečistiti starih vzorcev. Če je um preveč aktiven, kar pomeni, da preveč razmišljamo o izidu rezultatov, lahko predeterminira in spremeni potek notranjega kreativnega procesa, še preden ima ta čas, da se naravno odvije.
ZIMA (energijsko telo oz. vitalnost, korenine, zorenje)
Zima je čas teme in tišine. Narava navidezno počiva, semena v zemlji pa opravljajo njihovo avtonomno delo: se odpirajo, puščajo korenine v zemljo in se hranijo z njenimi esencialnimi hranili.
Tako kot se aktivirajo semena v zemlji, se v človeku aktivira psihični potencial notranje kreativne iskre, kar pomeni, da se ta potencial preseli v globine posameznikove osebnosti in v kolektivno nezavedno. Kot korenine drevesa v gozdu, je potencial človeške globine povezan z nezavednim, kjer je negovan s kolektivno modrostjo dediščine naših prednikov in misterioznostjo tega, kar nas presega.
Zima je sveti čas, saj se takrat med sabo povezujejo vitalni oz. energijski svet in kolektivno nezavedno. Četudi je navzven čutiti mirovanje, so na delu izjemno močne sile, ki bodo spodbudile regeneracijo in potencial kreativne iskre, da bo lahko pomladi v polnosti zacvetela.
Naš um je pozimi v stanju sprejemanja in ponižnega spoštovanja, ne vedenja. Um počiva in s potrpežljivostjo, v stanju sprejemanja, spremlja dozorevanje naravnega procesa, čeprav ne vidi onkraj. Ponižnost pa se rodi iz zavedanja, da kreativni proces trenutno ne potrebuje njegove aktivne pomoči. Lahko se zgodi, da naš um zaradi nepotrpežljivosti ali nezaupanja, prekine kreativni proces, ki od nas zahteva popolno zaupanje v neznano.
POMLAD (srce, brstenje, raznolikost)
Pomlad je
čas dišečega brstenja, spontanosti, kontrastov in praznovanje raznolikosti. Za naš kreativni proces je to čas, ko odpremo srce, globoko zadihamo in smo pozorni na notranje čustveno doživljanje. Naš notranji psihični prostor v stanju čuječnosti zaznava surove senzacije oz. občutke, ki so odraz naše kreativne iskre ter so v naše zavedanje prevedena kot telesna stanja (emocije) in čustva. To je faza, ko so pozimi posejana semena, prvič utelešena. V drugem delu pomladi pa je potrebno razbrati med semeni, ki bodo obrodila sadove ter med semeni, katera so predstavljala le začasno manifestacijo.
Pomembno je, da vsako novo idejo vidimo takšno kot je, brez pogojevanja na podlagi prejšnjih izkušenj. V tej fazi še vedno ne vpletamo našega uma, ampak brezpogojno zaupamo procesu stvarjenja.
POLETJE (um, žetev, praznovanje)
Poletje je čas žetve, deljenja, hvaležnosti in praznovanja. Je tudi čas počitka in mirne kontemplacije. Sadovi predstavljajo ideje oz. semena za nadaljnjo uporabo. In če je um vse prejšnje faze spremljal s primernim odnosom, bo posameznik tudi sedaj znal razbrati, katera semena sadov je smiselno obdržati. Poletje je čas, ko je um aktiven razbiralec semen, hkrati pa smo odprti za transcendentno, ki osvetli naš um z notranjimi vpogledi, kateri nam predstavljajo integracijo celotnega procesa.
---
Povzeto po: Ferrer, Jorge N., Marina T. Romero in Ramon V. Albareda. 2007. The Integral Creative Cyle. Kosmos, An Integral approach to Global Awakening.
Slika: Caffepress.com